Yon aktivite ki plen avantaj
Pwofite solèy la sou bisiklèt se bon, avèk bon pwoteksyon yo se ankò pi bon!
Ak rive tanperati pi dous yo ak èdtan ekspozisyon a solèy ki pi long yo, li nòmal pou aktivite fizik andeyò yo rekòmanse a tout vitès. Pami aktivite fizik sa yo, bisiklèt ap vin pi popilè chak jou.
Bisiklèt se yon aktivite fizik ki bay anpil benefis pou sante. Men kèk: - amelyore sante kadyovaskilè;
- redui chans pou gen dyabèt;
- ogmante enèji;
- amelyore kalite dòmi;
- amelyore sante mantal.
An rezime, kit se nan rekreyasyon oswa pou ale nan travay, bisiklèt se yon ekselan mwayen pou rete an sante.
Malgre tout benefis li yo, bisiklèt rete yon aktivite kote ou dwe pwoteje tèt ou kòmsadwa: nan swiv règ wout yo ak nan itilize ekipman pwoteksyon ki apwopriye. Pami ekipman sa yo, gen yon sèl ki malerezman ankò fasil pou bliye: kas la.
An reyalite, prèske mwatye nan siklis kebekwa yo pa pote kas. Menm nan rejyon nou yo kote kas la pi popilè, ankò 30% nan siklis yo admèt yo pa pote l.
Ant 2007 ak 2016, blesi nan tèt kontribye nan prèske 60% nan lanmò ki gen rapò ak yon aksidan ki enplike yon siklis nan Kebèk. Sa egal a yon mwayèn 12 moun pa ane.
Ant 2009 ak 2019, blesi sa yo te kontribye tou nan prèske 30% nan ospitalizasyon ki gen rapò ak yon ensidan ki enplike yon siklis.
Sepandan, yo demontre ke senp fè pote yon kas bisiklèt pèmèt evite ant 50% ak 69% nan blesi nan tèt nan siklis yo. Si li byen ajiste, li ka prevni jiska 85% nan blesi nan tèt.
Ekipman pwoteksyon sa a ta ka evite jiska 4 sou 5 chòk nan kran si tout siklis te pote l.
Kas la pwoteje tèt la nan… absòbe chòk yo pou prevni enpak dirèk ak kran;
distribiye enpak la sou yon sifas ki pi gwo;
ralanti pwojeksyon an si tèt la sibi yon enpak gras a mous ki anndan kas la.
img_mask-03 Gwosè a Sa se premye aspè pou konsidere lè w ap achte yon kas, paske bon fonksyònman 2 lòt aspè yo (pozisyònman ak ajisteman) depann de sa.
Kas debaz yo fèt pou kadre ak majorite nan popilasyon an, epi yo ofri yon sistèm ajisteman ki pèmèt kenbe kas la byen nan plas. Sepandan, li ka rive ke kalite kas sa a pa konvenab pou fòm oswa gwosè tèt ou. Fè rechèch davans ka konsa pèmèt konnen ki kalite kas ki ta pi byen adapte ak bezwen ak gou ou yo.
Pou kas la pwoteje byen, li pa sifi sèlman mete l sou tèt la epi tache l anba manton an. Kòm yon kas byen ajiste ka anpil prevni blesi nan tèt, konnen kijan pou byen plase l se trè enpòtan.
Metòd pou byen pozisyone kas bisiklèt ou a senp anpil. Pou plase l kòrèkteman nan mitan tèt la, fòk asire ke devan kas la rive a de dwèt anlè sousi ou yo. Nan plase kas la nan pozisyon sa a, li pral kapab absòbe chòk yon enpak ni devan ni dèyè tèt la.
Anplis, si kas ou a ajistab, pa egzanp, li ka sere gras a yon wou ki nan dèyè a, sere l ase pou l kenbe byen sou tèt la menm si bann yo pa tache. Byensi, ajisteman sa a sèvi pou asire estabilite kas la, kidonk ou dwe tout fason tache bann yo.
Dènye pati pou ajiste, e non mwens enpòtan, se bann yo. San yo, kas la initil, ap tonbe inevitableman nan tèt ou anvan li ka pwoteje ou kont nenpòt chòk.
Li enpòtan pou asire ke bann yo agoch ak adwat tèt la nan bon ang, kreye yon V ki pa touche zòrèy ou yo. Menm jan an, bann ki anba manton an dwe byen ajiste ak santre, san sepandan dwe sere jiska pwen pou yo enkonfòtab. Ou pa ta dwe kapab pase plis pase yon dwèt ant manton ou ak kwochè a.
Pou yon ete amizan ak san danje, sonje pou respekte kòd wout la ak pou toujou pote kas ou lè w ap fè bisiklèt! Sonje tou ke li enpòtan pou chofe anvan tout aktivite fizik ak pou byen idrate tèt ou nan tout moman.
Byensi, kòm pèsòn pa ka evite aksidan, fòme nan premye sekou ka tou fè yon gwo diferans. Pou aprann nan ritm pa w gras a fòmasyon nou yo 100% an liy —> Fòmasyon nou yo.
Atik ekri pa Arnaud Korth ak Émilie Bédard.
Enstiti nasyonal sante piblik Kebèk (INSPQ). san dat. "Port du casque de vélo". INSPQ: Sant ekspètiz ak referans nan sante piblik. [An liy] https://www.inspq.qc.ca/securite-prevention-de-la-violence-et-des-traumatismes/prevention-des-traumatismes-non-intentionnels/dossiers/port-du-casque-de-velo
Ministè sante ak sèvis sosyal (MSSS). Dènye mizajou 19 fevriye 2018. "Port du casque de vélo". Estatistik sante ak byennèt selon sèks – Tout Kebèk. [An liy] https://www.msss.gouv.qc.ca/professionnels/statistiques-donnees-sante-bien-etre/statistiques-de-sante-et-de-bien-etre-selon-le-sexe-volet-national/port-d-un-casque-de-velo/
Gauthier, M., Colin, C., Frappier, J-Y., Hervouet-Zeiber, C., Saint-Vil, D., Atkinson, J., Auger, L., Bardin, C., Chalut, D., Friedman, D., Ste-Marie, M., Cyr, C., Bélanger, R., Clément, J., Dugas, M-A., Gervais, P., Hamel, P., Harvey, J. ak Mathieu, B. 23 jen 2013. "Yon lwa ki gen rapò ak pote obligatwa kas a bisiklèt pou moun ki gen mwens pase 18 an". Le Soleil. [An liy] https://www.lesoleil.com/opinions/point-de-vue/une-loi-portant-sur-le-port-obligatoire-du-casque-a-velo-pour-les-moins-de-18-ans
La Cordée. 25 me 2018. "Byen pote ak byen ajiste kas bisiklèt ou". Blòg La Cordée. [An liy] https://blog.lacordee.com/bien-porter-et-bien-ajuster-son-casque-de-velo/
Fondasyon Komisyon eskolè Monreyal. "M ap aprann bisiklèt: Kaye pwofesè a". Duathlon relève. [An liy] https://fr.readkong.com/page/j-apprends-le-v-lo-cahier-de-l-enseignant-e-5111992